S storitvijo institucionalnega varstva v VDC-jih zagotavljamo našim uporabnikom celovito osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo 16 ali 24 ur na dan, skladno z individualnimi potrebami uporabnika/stanovalca. Za vključitev v storitev je potrebno oddati PROŠNJO za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo.

Socialnovarstveni del storitve financirata uporabnik (če ima invalidnino, dodatek za pomoč in postrežbo oz. ostale dohodke) in občina, v kateri je imel uporabnik zadnje stalno prebivališče. Storitev zdravstvene nege pa financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Storitev institucionalnega varstva VDC-jev pomeni za uporabnike bivanje v okolju, ki jim omogoča relativno neodvisno življenje ob podpori zaposlenih. Najpogosteje je to bivanje v manjši skupnosti (bivalne enote, stanovanjske skupine), kjer se medsebojno spoštujemo, si pomagamo in upoštevamo skupaj dogovorjena pravila kot v družini. Poudarek je na domačnosti, toplini, zasebnosti, dostojanstvu, varnosti in normalizaciji. Bistvo storitve je, da zagotavlja polnovredno življenje stanovalcev z njihovo aktivno vlogo  pri vsakodnevnih odločitvah. Pomembna je vključenost stanovalcev v vsakdanja gospodinjska in vzdrževalna opravila, ki jih zmorejo opravljati ter aktivna vpetost v življenje v lokalnem in širšem okolju glede na njihove potrebe in želje.

Tovrstna oblika bivanja  je ena izmed možnosti,  ki jih ponujajo sodobni koncepti skrbi za odrasle osebe   z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. S psihosocialnega vidika omogoča optimalno dinamiko in vsebinsko razgiban življenjski prostor, ki je prilagodljiv za povezovanje in vključevanje v širše družbeno okolje. Življenje v taki obliki vzpodbuja posameznikovo samostojnost in omogoča manj institucionalno obremenjene odnose  in večjo bližino med stanovalci in zaposlenimi. Odrasle  osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju,  v manjši organizirani bivalni skupini, ob  ustrezni stopnji  pomoči in podpore zaposlenih, lahko živijo kakovostno, polno in zlasti lastno, odraslo, samostojno življenje. Starši oz. zakoniti zastopniki imajo tako  v Sloveniji možnost, svojega odraslega otroka, kot običajno v življenju,  v dobi odraslosti »spustiti  v samostojnost«.