Varstveno delovni centri v Sloveniji opravljamo socialnovarstveni storitvi vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji ter institucionalnega varstva (večinoma v manjših bivalnih enotah in stanovanjskih skupinah). Poleg tega izvajamo tudi različne socialnovarstvene programe, odvisno od potreb v lokalnem okolju, v katerem delujemo.

Osnovno vodilo VDC-jem kot izvajalcem je, spoštovanje dostojanstva uporabnikov in pravice do kakovostnega življenja, cilj pa njihovo zadovoljstvo. Uporabniki VDC-jev so občutljiva in ranljiva populacija, zaposleni v VDC-jih pa most, ki empatično in odgovorno upošteva zmožnosti posameznega uporabnika, ne glede na to, kako zelo različne so njegove potrebe. Storitve in programe razvijamo v skladu s potrebami uporabnikov in strokovno doktrino socialnega varstva ter ostalih strok za kakovostno življenje človeka. V skladu s sposobnostmi uporabnikov, skozi proces integracije in normalizacije, ustvarjamo pogoje in možnost njihovega aktivnega vključevanja v družbeno in delovno življenje. Storitve in programe izvajamo na način, da uporabnika čimbolj postavljamo v aktivno vlogo, kot soudeleženca v procesu načrtovanja in izvajanja storitve. Uporabniku ponujamo možnosti in priložnosti, ki jih lahko ob podpori zaposlenih in s svojo aktivno soudeležbo uresničuje, ob tem doživlja zadovoljstvo, pridobiva na občutku lastne vrednosti, krepi občutek, da zna in zmore sam.

Pogled na VDC-je in usmeritev  izključno na delovni  prispevek uporabnikov, pomeni zanikanje osnovnega namena storitve, s tem pa tudi neupoštevanje specifičnih potreb odraslih oseb z motnjami  v duševnem razvoju na vseh ravneh. Pomeni zanikanje strokovnega in sodobnega pristopa k obravnavi teh oseb oziroma tridesetletni korak nazaj.  Takratna praksa je pokazala, da vključevanje teh oseb za vsako ceno v običajne delovne procese ni ustrezno. Brez  celostne obravnave in brez zagotovljenega ustreznega podpornega sistema, so se te osebe znašle v položaju kot so socialno izključevanje, šikaniranje, odklanjanje, izguba občutka lastne vrednosti, dolgotrajno pomanjkanje občutka temeljnih psiholoških potreb po varnosti, sprejetosti in uspešnosti, kar je posledično pogosto vodilo tudi v bolezenska stanja in številne  duševne bolezni.

Uporabniku, ki potrebuje več vodenja in varstva ter zdravstveno nego je potrebno to zagotavljati v takem obsegu in na tak način, ki mu  uresničuje ustrezno raven kakovosti življenja ter spoštovanje njegovega prirojenega dostojanstva. In nasprotno, uporabniku, ki ne potrebuje tako obsežne podpore v življenju,  s celostno obravnavo omogočamo večjo aktivnost na drugih področjih in segmentu dela pod posebnimi pogoji ali drugih oblikah zaposlitve. Našteto namreč uporabniku uresničuje socialno vključevanje, ga vpenja v družbeno življenje ter ga potrjuje kot pomembnega člana družbe hkrati pa sledi ciljem, ki so usmerjeni v potrebe uporabnika, njegovo zadovoljstvo in dobro počutje.

Celostna, individualizirana  obravnava odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki upošteva vso specifiko njenih potreb, je zapisana v številnih aktih in resolucijah. Pomeni uresničevanje pravic v humanistično naravnani sodobni družbi, kamor sodi  tudi  naša država.

Predsednica Skupnosti VDC SLO, Mirjana Česenmirjana