dsc_0041

  • Praksa je z razvojem povsem prehitela zakonske podlage, zakonodajalec nima posluha za opozorila stroke/ izvajalcev.
  • Z obstoječo, zastarelo zakonodajo kršimo mednarodne akte, Konvencije, Deklaracije ….
  • Izvajalci zaradi neustreznih zakonskih podlag z implementacijo novih, inovativnih programov in vsebin  v vsakdanjo izvajalsko prakso » hodimo po robu«.
  • Izvajalci z razvojem novih programov in njihovo implementacije v vsakdanjo izvajalsko prakso, prevzemamo odgovornost za nesprejemljiva tveganja, ki presegajo naše pristojnosti.
  • Skozi obstoječe zakonske podlage izvajalci ne moremo  pravočasno in ustrezno odgovarjati na spremenjene potrebe uporabnikov.
  • Potrebno je zagotoviti okvirne sistemske pogoje (zakonske podlage, prostorske, kadrovske, tehnične…) za izvajanje storitev naravnanih na uporabnika in proces deinstitucionalizacije začeti izvajati v praksi, ne le v besedah na konferencah.
  • Nujna je sprememba izhodišča (paradigme) na katerem sloni sedanje načrtovanje/zagotavljanje podpore.  Ta sedaj izhaja iz različnih statusov ali diagnoz, ljudi kategoriziramo glede na pred tudi več desetletji  postavljeno diagnozo ali določeno pravico, po vnaprej in od zunaj določenih predstavah o tem, kaj potrebujejo in celo želijo, brez da bi bili vključeni.
  • Dezinstitucionalizacija zahteva premik v glavah zaposlenih – s pravilnim razumevanjem svoje vloge –  kot  spremembo  v odnosu moči – med uporabniki in tistimi, ki  jim zagotavljamo pomoč in  podporo –  izvajalskih služb,  strokovnjakov in institucij.
  • Skrb mora postati – oskrba.
  • V okviru skupnostne oskrbe VDC-je vidimo kot podporne centre in koordinatorje  med vsemi za uporabnikovo oskrbo pomembnimi deležniki.
  • Potrebno je vzpostaviti individualno financiranje, ki bo osebam s posebnimi potrebami skozi materialno pravico omogočalo pluralnost in možnost izbire oskrbe. Izhajanje iz konkretnih, aktualnih  potreb  posameznika in njegova  aktivna vloga, v kateri lahko sooblikuje in  načrtuje krepitev lastne moči.
  • Inkluzija se začne z rojstvom – le tako je lahko posameznik v vseh življenjskih obdobjih inkluzivno umeščen v družbo.
  • Kot negospodarski sektor moramo inkluzivno strategijo zaposlovanja dogovoriti skupaj z gospodarstvom in v sodelovanju z ministrstvom za finance.
  • Izvajalci nujno potrebujemo ustrezne zakonske podlage za  krepitev možnosti  socialnega  in delovnega udejstvovanja oseb s posebnimi potrebami, s prehajanjem v redna delovna okolja v časovnem in vsebinskem obsegu, ki sledi njihovim zmožnostim in potrebam.
  • Spodbujanje vzpostavljanja prilagojenih, podpornih zaposlitev, s strokovno podporo, pomočjo in zagotavljanjem ustreznih pogojev.
  • Skozi fleksibilnost zakonodaje in institucij omogočiti  prehajanje med različnimi statusi s poudarkom na varovanju pravic invalidov.
  • Spodbude delovnim okoljem (davčne olajšave, subvencije, kvote) in s tem pripravljenost in interes po vzpostavljanju prilagojenega delovnega okolja, ki vključuje tudi  vso potrebno strokovno podporo in vodenje.
  • Kadrovsko socialno delo bi moralo prevzeti naloge izobraževanja in osveščanja za zaposlene v delovnih okoljih, kamor se osebe s posebnimi potrebami vključujejo.
  • VDC vidimo kot podporni center in koordinatorja  med deležniki pri iskanju možnost zaposlitve uporabnikov v realnem delovnem okolju.
  • Zaposlitev pod posebnimi pogoji je nujna za integracijo tistih, ki ne zmorejo opravljati dela z »dodano vrednostjo v kapitalističnem pomenu besede« in potrebujejo tudi oskrbo, ki izhaja iz socialnih in zdravstvenih potreb uporabnika.
  • V procesu deinstitucionalizacije bo potrebno aktivirati in izkoristiti potenciale zaposlenih, pri čemer bo nujna večja pripravljenost za spremembe.
  • Pri uvajanju sprememb bo nujno potrebna podpora zunanjih deležnikov, zlasti resornega ministrstva.
  • V procesu deinstitucionalizacije je potrebno eksplicitno določiti časovnico preoblikovanja institucionalnih oblik oz. obdobje prehoda v skupnostno oskrbo.

Upoštevaje strokovni razvoj,  izvajalsko prakso in pretekle, empirične izkušnje, smo s posvetom želeli opozoriti  na kompleksnost problematike na področju dejavnosti VDC, ki jo izvajamo VDC in jo je potrebno reševati skozi sistemsko ureditev zakonodaje. Takojšnje  spremembe za reševanje kompleksne problematike so nujne. Vse navedeno pa zahteva spoštovanje strokovne doktrine ter odgovorne,  premišljene in strokovno utemeljene korake.

GRADIVO POSVETA NAJEDETE TUKAJ.

 

Povzetek pripravila: Mirjana Česen, predsednica SVDCS            Več slik iz posveta si lahko ogledate TUKAJ.

dsc_0053 dsc_0093dsc_0124